Surovi med

Neobdelani med brez dodatkov je odličen vir energije in se v apiterapiji uporablja pri marsikateri bolezni in težavi. Uporablja pa se lahko tudi na odprtih ranah, saj prepreči nastanek bakterijskega vnetja in razmnoževanje bakterij.

Med je naravno sladka snov, ki jo uporabljamo v številne namene: kot sladilo, hrano, poživilo in zdravilo, v kozmetiki, za kopeli in pri masažah. “Sladkor je slab nadomestek medu. Prizadevamo si, da bi med postal osnova prehrane v vsaki družini, kot je bil nekdaj,” pove sogovornik. Uporabljamo ga lahko tudi za zdravljenje številnih obolenj, je prepričan. Poleg tega pove, da vsestransko ugodno vplivajo tudi razne medene kopeli, maske in masaže z medom.
Čebele med izdelajo iz medičine (nektarja) cvetov ali iz mane, ki jo izločajo listne uši, kaparji in škržati iz posesanega rastlinskega soka iglavcev ali listavcev. Nabrane snovi čebele nato predelajo še z lastnimi snovmi in ga shranijo v satju. Glede na izvor snovi torej ločimo cvetlični med in manin ali gozdni med. Ker čebele te snovi nabirajo na različnih rastlinah, razlikujemo tudi več vrst cvetličnega in gozdnega medu in ga po teh rastlinah tudi poimenujemo. Raznovrstnost rastlin daje medu posebno barvo – od svetle, vodeno bele, do temno rjavkaste, ter značilen okus in vonj. V manjši meri določa tudi različno sestavo snovi in s tem njegove učinke na zdravje.

K cvetličnemu medu prištevamo travniški med, kostanjev, akacijev, lipov, žajbljev, regratov, med oljne repice in druge. H gozdnemu med drugim spadajo hojev (jelka), smrekov in hrastov med.

“Kakovosten med je pravilno iztočen, kristaliziran v obliki trde snovi oziroma kristalov in ima največ dvajset odstotkov vode. Ko ga želimo utekočiniti, ga ne smemo segrevati nad 37 stopinj Celzija, da ne uničimo njegovih učinkovin,” svetuje sogovornik.
Sestava. Bistvena sestavina medu so kakovostni sladkorji: do 42 odstotkov fruktoze, do 36 odstotkov glukoze, nekaj saharoze in polisaharidov. Vsebuje tudi aminokisline, beljakovine, kakovostne maščobe, encime, rudninske snovi (na primer kalcij, železo), ki jih je nekoliko več v gozdnem medu, vitamin C in vitamine skupine B, flavonoide, eterična olja in drugo.

Učinki medu

1. Je dober antioksidant in s tem pomembno vpliva na obrambo organizma pred prostimi radikali, ki povzročajo nastanek kroničnih degenerativnih bolezni, na primer revmatoidni artritis in aterosklerozo.
2. Deluje protivnetno in protimikrobno, zato med drugim pospešuje celjenje ran. “Med je vedno sterilen in ne vsebuje bakterij. V nadzorovanih količinah ga uporabljamo za zdravljenje sistemskih ran organizma – na primer za zdravljenje rane želodca, dvanajstnika. Zdravimo lahko tudi lokalno – rane, odrgnine in opekline na koži.”
3. Uničuje telesne strupe in spodbuja pravilno delovanje encimov strjevanja krvi.
4. Daje energijo (sladkorji) in pomembne hranilne snovi, zato je še posebej priporočljiv za športnike in tiste, ki okrevajo po bolezni (bolniki z rakom). “Med gre neposredno v kri in telo ga uporabi povsod, kjer mu primanjkuje energije.”
5. V manjših in nadzorovanih količinah se lahko zaradi hranilnih snovi uporablja kot dieta pri sladkornih bolnikih.
6. Med ugodno vpliva še na:

• obolenja prebavil (obolenje žrela, ust, ustne sluznice, požiralnika, želodca)
• kronična obolenja (na primer kronično vnetje ledvic)
• nosečnost
• na rast kosti in zob pri otrocih
• krvni obtok
• na psihično počutje (nespečnost, depresije, živčnost). Apiterapevt Franc Grošelj, dr. med., za mirne živce pred izpitom ali drugo podobno preizkušnjo priporoča dve žlici medu v čaju ali samega.
• delovanje srca in jeter
• odvajanje blata.